Nihče ni sam kriv za nasilje in si ga ne zasluži. Izvajalec nasilja je popolnoma odgovoren za svoja dejanja.
S tem, da za nasilništvo krivi žrtev nasilja, ne prevzema odgovornosti, ampak jo prelaga na žrtev.

Nasilje se pojavlja v vseh narodnih, ekonomskih in družbenih slojih, ne glede na starost, veroizpoved, politično prepričanje, spolno usmerjenost itd.

Nasilno ravnanje je odločitev posameznika in večinoma priučen vzorec vedenja.

Lahko je zelo hudo, a ženska vztraja zaradi različnih vzrokov (strah, ekonomska odvisnost, otroci, je brez socialne mreže, grožnje s strani nasilneža itd.). Ženska, ki se odloči zapustiti nasilnega partnerja, potrebuje pri odhodu veliko podpore s strani pomembnih oseb. Prekinitev nasilnega odnosa je težka in dalj časa trajajoča.
Do femicida najpogosteje pride ravno v trenutkih, ko žrtev zapušča nasilnega partnerja.

Nasilje ni pogojeno z gospodarsko krizo. Vedno je to odločitev posameznika ne glede na čas in družbena dogajanja.

Ženske največkrat doživljajo nasilje v zasebni sferi, ne v javnosti. Večinoma nasilje izvajajo osebe, s katerimi so si žrtve blizu.

Nasilje nad ženskami ima hude psihične, lahko tudi fizične posledice.
Večina žensk, ki so nameščene v varni hiši, ima težave z depresijo, anksioznostjo, nespečnostjo. Medtem, ko se fizične poškodbe v določenem času zacelijo, psihične rane ostanejo dalj časa in lahko celo vodijo v trajno spremembo duševnega zdravja.

Otroci zelo dobro vedo in čutijo, kaj se dogaja. Zelo pogosto za nasilje med staršema krivijo sebe.

Alkohol in droge niso krivec za nasilje, lahko pa spodbudijo nasilno vedenje.

Ne obstajajo neke fiziološke značilnosti, na podlagi katerih bi lahko prepoznali nasilneža.
Izvajalci nasilja so največkrat zelo vešči v komunikaciji in na okolico naredijo zelo dober vtis.