»Psihično nasilje – vrtinec čustev – kako ga prepoznati?«, 5. 12. 2024, v Kranju

Psihično nasilje je še posebej težko odkriti, saj se pogosto pojavlja v prefinjenih in prikritih oblikah. Kakor je po eni strani modrica na obrazu vidna že ob zaslišanju policistov, po drugi strani brazgotine in rane v dostojanstvu ženske, znotraj njene biti, lahko zelo dolgo ali nikoli niso vidne. Pri svojem delu se namreč srečujemo z ženskami, si so lahko žrtve dolgotrajnega nasilja, vendar sebe ne zaznavajo tako. Zato je prav, da smo vsi tisti, ki se poklicno srečujemo z njimi, opremljeni z znanjem, kaj psihično nasilje sploh je in da v takih primerih ne gre zgolj za »spore in nevzdržnost v odnosih«.

V uvodu posveta smo si ogledali predstavo »Otroštvo 1996« Starejše otroške gledališke skupine CKD Dramatikon iz Kranja, pod vodstvom režiserja Ajdina Huzejrovića. Predstava temelji na resnični zgodbi deklice, ki je prišla v Slovenijo iz Bosne in sta jo sošolki zasmehovali in izključevali zaradi nacionalnosti in revščine. V ozadju pa je bila skrita njuna stiska.

Vodilne teme na posvetu so predstavili priznani strokovnjaki. Spregovorili so o definiciji psihičnega nasilja, o femicidu in dejavnikih tveganja zanj, o zaščiti otrok v ločitvenih postopkih skozi zaščito nezlorabljajočega starša in o možnih ukrepih policije, predvsem o ukrepu prepovedi približevanja.

Doroteja Lešnik Mugnaioni je predstavila kaj sploh je psihično nasilje. Je zelo neotipljivo, pušča pa trajne posledice. Včasih kakšna žrtev reče: »Bi želela, da bi me udaril, da bi imela kaj pokazati in bi mi verjeli.« Zamaje se JAZ žrtve. Poškodovana je osebnost, samopodoba, samospoštovanje, samozavest. Psihično nasilje dostikrat težko ločimo od konflikta, zato je posebej pomembno, da strokovnjaki, ki delamo na tem področju ohranimo senzibilnost in prisluhnemo žrtvi kaj nam sporoča, kako se počuti, kaj se ji dogaja.

Dr. Jasna Podreka se je dotaknila teme, ki jo raziskuje že dlje časa – femicid. Poudarila je, da ne smemo iskati dogodkov, ampak moramo prepoznati kontekst. »Najbolj kritično je obdobje, ko žrtev napove odhod oz. zapustitev nasilnega partnerja, prekinitev nasilnega razmerja.« Vzorec, ki opozarja na nevarnost je – najprej grozi, zalezuje, potem pa je nekaj časa MIR. Čez čas jo prosi za »zadnji pogovor«, da bosta razčistila in obljubi, da jo bo potem pustil pri miru. Tukaj se žrtvi svetuje naj NE HODI na to “zadnje” srečanje. Predvsem ne nekam na samo z njim.

Izvajalci psihičnega nasilja, pri drugih ustvarijo zelo dobro podobo o sebi, so odlični manipulatorji in v institucijah, kjer žrtev išče pomoč, zelo dobro manipulirajo. “Dokler nekdo ne izzove nasilneževih stališč in prepričanj, ta ne razkrije svoje žaljive osebnosti, ki po navadi ostane skrita, rezervirana za osebne napade na partnerico”. (Lundy Bancroft, 2018)

Tanja Hrovat Svetičič iz Društva za nenasilno komunikacijo, je osvetlila pomembnost zavedanja, da so posledice nasilja v družini, pa naj ga otroci doživljajo posredno ali neposredno, škodljive za otrokov nadaljnji razvoj (strah, jeza, občutki krivde, agresija, zadržanost-zapiranje vase, izolacija, psihične motnje, odvisnost…). Poudarila je, da se v postopkih ogromno pričakuje od matere, malo pa od očeta, izvajalca nasilja. Mati mora poskrbeti za vse, pripraviti otroka na stik, tudi, če si ga ta ne želi, ne sme se zlomiti…včasih se od nje celo pričakuje, da bo razumela »stisko« bivšega partnerja.

Zavedati se moramo, da bo povzročitelj nasilja motiviran za spremembe samo, če pride do posledic (pripor, prepoved stikov z otroki…). Nasilje se mu ne sme izplačati (da ni kaznovan, da vse doseže, vse je po njegovo). Izvajalci nasilja dostikrat izražajo (običajno lažno) prošnjo za pomoč, iščejo zavezništvo in vabijo v rešiteljstvo, da bi se s tem izgubila empatija do žrtve, saj oni sedaj bolj trpijo. A iz pogovora lahko razberemo, ali so na prvem mestu koristi otroka ali koristi starša.

Na koncu nam je vlogo in delo policije predstavil še Alojz Sladič. Od leta 2004, ko je bilo izrečenih prvih 10 ukrepov prepovedi približevanja, pa do danes, ko imamo pravila in postopke za zagotavljanje usklajenega delovanja organov in organizacij s področja policije, sociale, zdravstva in šolstva, pri obravnavanju primerov nasilja v družini, je bilo veliko narejenega za zaščito žrtev družinskega nasilja. A to ne pomeni, da izboljšave niso možne. Poleg naštetega, Zakon o delovnih razmerjih z letošnjim letom omogoča tudi 5 dodatnih dni plačane odsotnosti z dela, za urejanje postopkov in odpravljanje posledic nasilja v družini. Prav tako je bila aprila letos sprejeta Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2024-2029. Izvedeli smo, da policija obravnava okrog tisoč primerov nasilja v družini letno in ob tem izreče skoraj toliko ukrepov prepovedi približevanja. Na tem področju je izboljšala sistem nadzora spoštovanja teh ukrepov, saj izvaja redne nadzore nad lokacijami, kjer se izvajalec nasilja ne sme zadrževati. Ob analizi podatkov, je bilo ugotovljeno, da je 24,7% ukrepov prepovedi približevanja izrečenih zaradi psihičnega nasilja, kar pomeni, da ga vedno bolje prepoznavamo in zaščitimo žrtve.

Če doživljate nasilje ali če sumite, da kdorkoli v vaši okolici doživlja nasilje (slišite kričanje, klice na pomoč ali druge znake kateri kažejo na problematiko nasilja…) se povežite s pristojnim Centrom za socialno delo. Vsekakor pa lahko pokličite 113 ali anonimno številko policije 080 1200.

V primeru vprašanj v zvezi z nasiljem, kako pomagati sebi ali prijateljici, sorodnici, znanki, sodelavki, sosedi, se lahko obrnete na Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja Varna hiša Gorenjske 051 200 083. Nudimo informacije, svetovanje in tudi namestitev za ženske in otroke, ki želijo prekiniti krog nasilja in zaživeti drugačno življenje.