V letu 2019 je bilo v Varni hiši Gorenjske nameščenih 57 uporabnikov, od tega 26 žensk in 31 otrok. Povprečna starost uporabnic je bila 40 let, najmlajša uporabnica je bila stara 23 let, najstarejša 66 let. Vključenih je bilo 47 % predšolskih otrok in 53 % šolskih otrok. 57 % uporabnic je imelo stalno bivališče v gorenjski regiji. Tri četrtine uporabnic je pred prihodom v varno hišo bivalo v predmestju in podeželju, ena četrtina je živela v mestu. Največ uporabnic je pomoč zaradi nasilja v družini iskalo na policiji in na CSD, v manjši meri so iskale pomoč pri zdravniku, prijateljih in pri starših.
V varni hiši uporabnice lahko bivajo do enega leta. Najkrajši čas bivanja je bil 15 dni, najdaljši čas 5 mesecev in 26 dni, povprečni čas 2 meseca in 17 dni.
78 % žensk se je v varno hišo zateklo zaradi nasilja moža oz. izven zakonskega partnerja, ostale pa so doživljale nasilje s strani bivšega partnerja ali tašče/tasta. Povprečna starost povzročitelja nasilja je bila 45 let, najmlajši je imel 30 let in najstarejši 70 let. Četrtina uporabnic je nasilje doživljalo manj kot 1 leto. To je spodbuden podatek, saj pove, da so ženske uspele hitro prepoznati nasilje in so pomoč poiskale že v prvem letu doživljanja nasilja. 36 % uporabnic je v nasilnem odnosu živelo od 1 leta do 10 let. Enak odstotek (36 %) pa je v nasilnem odnosu živelo več kot eno desetletje, tudi dve, tri, celo štiri desetletja.
91 % uporabnic je doživljalo psihično nasilje, 74 % fizično, sledita spolno in ekonomsko nasilje. Večina uporabnic je doživljala več vrst nasilja hkrati. 74 % povzročiteljev ni bilo nikoli kaznovanih. Pri starših povzročitelja nasilja je bilo nasilje prisotno v 70 %. V primarni družini uporabnic je bilo nasilje prisotno v 48 %.
77 % uporabnic je po zaključku bivanja stopilo na samostojno pot in se ni vrnilo v odnos, iz katerega so se umaknile v varno hišo. Nekatere so nadaljevale z bivanjem v materinskem domu, druge so si našle najemniško stanovanje, tretje so odšle živet k svojim staršem.