Stereotipi, miti o nasilju

Ženska je za nasilje kriva sama in si ga je zaslužila. NI RES.
Nihče ni sam kriv za nasilje in si ga ne zasluži. Izvajalec nasilja je popolnoma odgovoren za svoja dejanja.

Nasilje se pojavlja samo med neizobraženimi in revnimi. NI RES.
Nasilje se pojavlja v vseh ekonomskih in družbenih slojih.

Nasilje se pojavlja samo v določenih nacionalnih skupinah. NI RES.
Nasilje se pojavlja v vseh nacionalnih skupinah, ne glede na politično prepričanje, versko pripadnost, spolno usmerjenost.

Izvajalca nasilja se prepozna na prvi pogled. NI RES.
Izvajalci nasilja so največkrat zelo vešči v komunikaciji in na okolico naredijo zelo dober vtis.

Nasilno ravnanje je prirojena lastnost posameznika. NI RES.
Nasilno ravnanje je odločitev posameznika.

»Ne more biti tako hudo, če ženska ne odide«. NI RES.
Lahko je zelo hudo, a ženska vztraja zaradi različnih vzrokov (strah, ekonomska odvisnost, otroci, je brez socialne mreže, grožnje s strani nasilneža itd.). Do femicida najpogosteje pride ravno v trenutkih, ko žrtev zapušča nasilnega partnerja.

Gospodarska kriza je vzrok za več nasilja nad ženskami. NI RES.
Nasilje ni pogojeno z gospodarsko krizo. Vedno je to odločitev posameznika ne glede na čas in družbena dogajanja.

Ženske so v sodobni družbi dovolj zaščitene pred nasiljem v zasebni sferi. NI RES.
Ženske največkrat doživljajo nasilje v zasebni sferi, ne v javnosti.

Nasilje nad ženskami nima resnih posledic. NI RES.
Nasilje nad ženskami ima hude psihične, lahko tudi fizične posledice.

Otroci, še posebej mlajši, ne vedo, kaj se dogaja, če so prisotni pri izvajanju nasilja. NI RES. 
Otroci zelo dobro vedo in čutijo, kaj se dogaja. Zelo pogosto za nasilje med staršema krivijo sebe.

Izvajalci nasilja so samo alkoholiki in narkomani. NI RES.
Alkohol in droge niso krivec za nasilje, lahko pa spodbudijo nasilno vedenje.

Nasilje preneha samo od sebe. NI RES.
Nasilje je kontinuirano vedenje, katerega najpogosteje ustavi šele umik žrtve in posredovanje javnih ustanov, kot so CSD, policija, zdravstvo itd.